Ključna beseda: Kristian Harpviken tema: László Krasznahorkai Kristian Harpviken

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli, tako Krasznahorkai, nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zanj je šok, pravi, kadar zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«